So si diskriminacija? - Skurto liloro e manušenge save kerena buči pe Romengere čačipena

07 November 2001

Romani language version of "Recognising and Combating Racial Discrimination: A Short Guide" by the ERRC.

So si diskriminacija?

I diskriminacija savi si bazirimi upral i rasa, koloro vaj etniciteto (rasaki diskriminacija) sakana si bazično phageripe e manušikane čačipenengo. Vorbencar kotar e Internacionalno Konvencija vaš eliminiripe sa e formi kotar e rasaki diskriminacija, šaj te hačarel pes kaj o vorbi rasaki diskriminacija, šaj te phenen vi kodo kaj vareko kerel varesavi restrikcija, lejbe avrijal, pe baza koloreski, nacionalno vaj etnikumo vaš najkehipe pe manušikane čačipena thaj bazične politikane, ekonomikane, socijalne, kulturake vaj vaver rig kotar e dživdipe. Fundamento vaš e na diskriminacijeke principura si jekhipe pe čačipena vaš manušenge kotar vaver rasa, etnikano vaj nacionalno minoriteto angleder o zakono thaj jekh protekcija po zakono. Kodola čačipena si vaš jekhpe an edukacija, sastipen, khera thaj phutarde servisura. E čhemen si obligacija (musaj) te keren prevencija pe gasavi rasaki diskriminacija.

O akanutno Europako zakono kerel diferenca maškar direktno thaj indirektno diskriminacija. Sar so phenel e Europaki Unijaki Direktiva vaš Rasako Jekhipe 2000-43-EC, direktno diskriminacija si kana varesave manušeske či del pes jekh šajipena sar vaverenge soske si kotar vaver rasa. Sar egzamplo šaj te vakeras jekh šajipena vaš buči (kana e Romen či khamen te len an buči), kana naj len jekh čačipena vaš khera thaj normalno kondicije dživdipaske.

Indirektno diskriminacija avela kana varesave kriterije ande praktika save so sikavena pes pe varesavi neutralno verzija. Thaj ki komparacija vavere manušencar ki praktika naj legitimne. Sar egzamplo vaš kadi diskriminacija šaj te vakeras kana vaš lunge cohi varesave džuvlja či meken ande bolti vaj manušen so legarena stadika pe lenge šere. Kodo naj regulirimo zakonesar, numa si diskriminacija soske džanel pes save manuša egzakto (kotar savo minoriteto) legaren lunge cohi, vaj stadika an po šero.

Pe varesave thema kote o ERRC kerel buči, but manuša pačan kaj mamuj e Roma naj diskriminacija. Kodo avelakodolestar so i Konstitucija themeski vaj vaver zakonura phenen kaj i diskriminacija naj legalno thaj kaj e Roma si prindžarde sar minoriteto. Numa, kodo si jekh baro bihaljobe soske egzaktno gasavi diskriminacija sikavela pes pe thema ande Europa. Kodo so si zakono mamuj i diskriminacija pe tumaro them, či phenel kaj tumen našti te arakhen tumeni ki situacija te oven diskriminirime. Kodo phenel numa kodo kaj tumen si instrumentura te maren tumen mamuj e diskriminacija. Tumen šaj te arakhen tumen butivar pe diskriminacijake aktura sako džives.

Numa pe but limitirime kejsura i diskriminacija šaj te ovel avrijal kotar o zakono. Pi relacija e direktno diskriminacijasar kodo šaj te phenel pes sar, sar tikno egzamplo — Kana jekhe Rabineske na dela pes šajipen te aplicirinen bučake e Židovencar vaj kana Romeske či del pes šajipen te kerel buči sar bučarno e thernencar.

Pe varesave gasave specifične situacije i diskriminacija si thaj ikljovel kotar o zakono.Vaš kodo ka das tumenge jekh egzamplo. Pe jekh firma savi so vazdel khera zakono si o bučarne te legaren kodi sastrnali sstadik vaš olengoro sikuriteto an buči. Te si gote bučarno savo so či khamel te legarel gasavi stadik soske kodo si mamuj lesko nacionalno identito, i firma šaj te frdel ole kotar e buči soske kodo si mamuj e interno zakonura vaš sikuriteto pekodi firma. Kodo čače si diskriminacija mamuj e manušenge saveso či khamen gasave sastrnale stadika, numa e firma naj obligacija anglalo zakono soske kodo si interno zakono vaš sikurita pe kodi firma.

Sar te dodžanav kaj mamuj mande kerel pes gasavi diskriminacija thaj sar te sikavav averenge kaj upri mande sas kerdi gasavi diskriminacija?

Bareder numero amendar džanen te prindžaren kodi dopaš phutardi diskriminacija. Gasavi diskriminacija, bare bibahtake, si pe sako than ande Europa. Ačilas pe tumenge vaj vaverske ando restoranto ma te len pijimata kodolestar soske sijen Roma? Džanen varekas kaske či dije buči soske so Rom? E, pe kadala kejsura isi tumen kodi dopaš phutardi diskriminacija. O ERRC pe sa kadala kejsura dikhel sar diskriminacijake aktura thaj khedel iformacije so phenen e manuša so dikhle gasavi diskriminacija.

Vaver kategorija kotar gasave diskriminacijake aktura si kanae vorbi Roma vaj Cigani naj vakerde pe mišto konteksto. Sar egzamplo: Pe but restorantura či khamen te mekhen e Romen vaj kalemanušen soske vakern kaj numa membrura šaj te den andre, vaj phenen kaj si privatno rači ande restoranto. Vaver situacija si kana te vakeras: Rom po telefono rodel buči. An telefono phenen leske te avel tosara vaš intervju. Numa, kana ka dikhen kaj si Rom, phenen leske kaj naj buči vaj kaj pe kodi buči vareko vaver astardas te kerel ola.

Sar šaj pe gasave kejsura te sikaven kaj kodo sas diskriminacijako akto? Varesave organizaciji so keren buči ande Europa keren jekh lači tehnika so vakerel pes — testiribe. Kodo testiribe si kana bičhalena pes Roma thaj na-Roma te roden jekh isto buči, te džan te roden kher vaj te khuven andre ano restorantura. Kana e Roma si tretirime aver čhane kotar e na-Roma, sar egzamplo — Kana e na-Romen mekhen ani diskoteka thaj kotar e Roma rodel pes te oven membrura vaj te ovel olen membrongi karta. Pe gasavi situacija o manuša (e Roma thaj e na-Roma so kerde o testo), trubuj sa kodo te skrinisaren thaj te čhuven po lil. Buteder vaš kodi test metoda šaj te dodžanen e manušendar kotar o ERRC. Pe anglikani chib si jekh lil pala testiribe andi amaro website: Testing to prove racial discrimination: methodology and application in Hungary.

Vi e statistikakere numera thaj e rezultatura šaj te sikaven vi e direktno vi e indirektno dikriminacija. Pe but thema ande Europa e romane čhavoren bičhalen ki dilengi škola. Sar ilustracija — O ERRC kerdas rodipe ano foro Ostrava ko Čehiko them. O rodipe sikada kaj pe gasave školi dile čhavorenge buteder sar dopaš so Romane čhavore. Kodo phenel kaj 27 (biš thaj efta) drom buteder sar e na-romane čhavore e gadže sas avrijal kotar gasave školi. Kotar vaver rig, but Romane čhavore so naphirenas pe gasaveškoli sas bičhalde pe specifično mahali (getura) trujal Ostrava. Buteder kotar 30 školi kotar e 70 si tipične pharne školi, bizi jekh romano čhavo.

Kodo rodipe kotar o ERRC ande Ostrava sikavel kaj pe but thema trubuj te keren pes gasave rodipena. Ande Ostrava sikavdapes kaj si barithaj dramatikani segregacija. Gasave studije si but lačhe thaj musaj te keren pes vi andi edukacija, vi vaš čačipen kherenge, ano sastipen thaj majodorig. Gasave studije si lače vašo kris numa vi vaškodo o gaverno te prekerel peski politika. Te si vi tumen intereso te keren gasave studije (rodipena) musaj te džanen kodo:

• Naj čačes kodo so phenen but aktivistura kaj — sako džanel amare problemura, akak amenge trubuj numa akcija. Pe but thema naj lači statistikani baza vaš e Roma. Našti te arakhen pes numeri vajprocentura vaš
• E Romane čhavorengoprocento so phiren peškoli vaš dile čhavore
• Numero e Romengo so dživen an khera so čačes naj lenge, nane registririme thaj si but bilačhi infrastruktura
• Numero e Romengo (vi e na-Romengo) so si čhudime kotar penge khera
• Numero e Romane čhavorengo thaj e na-Romane čhavorengo so si lende kotar lenge familiji thaj si čhudime pe gavernonge institucije
• Pe varesave thema e štatoske avtoritetura blokuin te avel pes dži pe gasave informaciji. Sar egzamplo - Kana o ERRC kerelas o rodipe ano Čehiko them, kotar e avtoritetija šaj sas te šunas kaj gasave informacija ande škola naj kerde, vaj kaj našti te keren gasave informacije soske kodo naj legalno. E manuša so ka phenen tumenge kaj naj gasavi statistika šaj te blokuin tumen te aven dži po čačine numeri thaj informacije.
• Te avel gasavi jekh baza lači, o rodipe musaj te ovel mištes kerdo. Trubuj te džan pe khera lilenge (librarije), te den vorba socijologoncar, demographencar vaj te keren kontakto amencar ko ERRC.

Numa mepanda či džanav kodi si diskriminacija vaj na...

Andi kodi problematika vaš diskriminacija si gjal vakerde eksperturape pe sako phundro. But olendar ka phenen tumenge kodo kaj numa pe kodo so tumen hačarden tumen diskriminirime či phenel kaj tumen sasas čače diskriminirime. Sar te si mištes si te ikeren kodola buča an tumari godi.

• Sar majavguno — but harno numero olendar džanen so si diskriminacija thaj so phenel o zakono vaš kodo. But olendar so phenen peske ekspertura vaš diskriminacija či hačaren sasto temato vaš rasaki diskriminacija. Te gindingen tumen kaj upral tumende sas kerdi diskriminacija šaj te keren komparacija kodolestar so aba phendem vaš direktno thaj indirektno diskriminacija. Te si pe kodola duj kategoriji, kodo phenel kaj kodo šaj te ovel diskriminacija. Šaj te keren kontakto amencar ano ERRC vaj pe vaver lokalne anti-diskriminacijake organizacije thaj te dikhen šaj te keren varesavi akcija vaj na.
• O internacionalno zakono vaš anti-diskriminacija si but zuralo. Thaj sar sophenel kodo zakono gasavi diskriminacija si pe but thema thaj pe but thana, vi kana tumaro them či dijas pensko potpis vaj ratifikacija pe internacionalno konvencije vaj zakonura.

Pe agor, kana das duma vaš rasaki diskriminacija tumaro instiktošaj te legareltumen mištes. Te hačarden kaj mamuj tumnde sikerdi diskriminacija tegani si bare šansi kodo te ovel čačini diskriminacija.

Sar te marav man mamuj e rasikani diskriminacia?

Si but instrumentura save si kerdine po drom te žutil pes e manušenge save si e viktimura rasikane diskriminaciaki:

• Themutne kontra-diskriminaciake zakonura;
• Aver kontra-diskriminaciake zakonura save naj direkto ande relacia diskriminaciasa numaj šaj žutin ande diskriminaciake kazusura sar si protekcia/arakhipen manušeske dignitetoski;
• E maškar-themutni konvencia pala e eliminacia svakone formaki rasistikane diskriminaciaki (ICERD), specialo o kotor/artiklo 14 (ICERD) del šaipen e komitetoske vaš e eliminacia rasistikane diskriminaciaki te kerel analiza pala e komunikacia svakone manušeski thaj vi e grupaki ande relacia pala e dukhavipen e konvenciako;
• E Europaki konvencia pala e manušikane čačimata (kotor 14) kerel prohibicia pala e diskriminacia respektosa pala e čačimata save si dinde ando fremo e konvenciako. O protokolo 12. ECHR-esko savo si putardino pala o somnipen katar o 2000-to berš, ka šuvel ande peste jekh uži prohibicia kontra/mamuj e diskriminacia;
• Ande piri aplikacia pala svako čačipen savo si šuvdino ando zakono ande relacia pala e ratifikacia save kerde e thema save si membrura Europake Konzilosko. E aktivisturen si jekh bari rola te keren presia pe governura po drom te e governura keren ratifikacia protokeleski 12;
• E Europake Uniaki direktiva savi vazdel opre egaliteto maškar e rase: Kadi direktiva kamel katar e thema te keren jekh užo kontra-diskriminaciako zakono thaj te keren jekh komiteto savo ka žutil te godo kerel pes. Kava si ande relacia e Europake Uniake zakonosa saveske membrura thaj e thema save kamen te aven membrura našti godo aven te naj len gasavo zakono. E aktivisturen si jekh bari rola po drom te lenge thema keren korekcia pala piri legislacia.

O ERRC marel pes mamuj i diskriminacija buteder aktiviteturencar:

• Publiciribe e informacijen vaš manušikane čačipenengi situacija e Romecar;
• Pizden (bucinen) e Romenge čačipena pe internacionalno nivelo;
• Del zor e Romenge kodolesar so kerel olenge edukacija sar te maren pes vaš olenge manušikane čačipena;
• Keren e dokumentura vaš kris e Romenge save čačipena si hagerde pe lokalno thaj pe inter-nacionalno nivelo.

Te pačan kodo kaj mamuj tumende si kerdi varesavi diskriminacija thaj trubuj tumen lokalno fiškatoro, te keren buči olesar šaj te roden kotar o ERRC granto vaš legalno reprezentiribe. I informacija vaš aplikacija šaj te arakhen pe amaro website (www.errc.org) pe romani thaj inglišicko čhib vaj kotar e manuša so keren buči ano ERRC.

• Ma bistren, i legalno akcija majvažneder ano maripenmamuj i diskriminacija. Numa, i legalno akcija korkori peske, bizo impakto avrijal si numa jekh individualno kejso. Akcija vaš manušikane čačipena majmišto si te ovel planirimi ki koordinacija. Majmišto si kana kodola akcije kerena pes e lokalne thaj internacionalne medijencar NGO-encar, maškargaverneskere organizacijencar thaj vaverencar. Ki Ostrava, sar egzamplo, na numa so sikavdam kaj deš thaj panč čhavore si segregirime kotar e edukacijako sistemo, amen kerdem vi kodo;
• Kerdem pres konferencija manušenge kotar e lokalne thaj internacionalne medije te phenas vaškodo kaj o zakono naj mišto;
• Ikaldam liloro pe čehko thaj pe ingliš te sikavas e segregacija pe čehiko edukacijako sistemo;
• Kerdem buči lokalne organizacijencar thaj grupencar angleder thaj pala kodo dijem pe kris;
• Sa e materijali so kedindžam sar ERRC dijem avri ko UN Komiteto vaš rasako diskriminacijako eleminiripe thaj ko Europako konsilesko komiteto mamuj rasizmo thaj natolerancija;
• Majodorig kerasas kontakto medijencar thaj žurnalistencar te das somajbaro publiciteto vaš kodi buči.